Zgodbe sedejo na krila in potujejo

Zgodbe sedejo na krila in potujejo

Zgodbe sedejo na krila in potujejo. Želijo si slišati, kako ti vznemirjeno bije srce.

Sem zgodba, ki potuje. Priletim lahko kamorkoli.
Včasih sedem na krila vetra, spet drugič na krila valov.
Včasih pa na majhna krila peska. Včasih sedem tudi na krila ptic selivk, seveda.
Tudi na krila letal, seveda.
In potem sem pri tebi, počasi odprem strani in ti povem zgodbo, ki si jo želiš.
Bi rad nenavadno zgodbo?
Ali pa žalostno, strašljivo, zabavno?
Nič hudega, če si je zdaj ne želiš poslušati. Enkrat si jo že boš.
Takrat me pokliči, prosim.
»Potujoča zgodba, pridi k meni, prosim,« boš rekel.
Takoj bom priletela.
Imam tudi druge zgodbe.
Na primer, zgodbo, kako se je nekoč otoček naveličal biti sam, se naučil plavati in si našel prijatelje …
Ali pa zgodbo o čudni noči, ko sta vzšli dve luni …
Zgodbo o Božičku, ki se je izgubil.
Oh, zaslišala sem, kako ti bije srce.
Tum tum, dum dum, todo todo, bam bam.
Vate je priletela »potujoča zgodba« in udarila na zvon tvojega srca.
Naslednjič boš gotovo to postal tudi ti in si zaželel odleteti.
In tako se bo v svet rodila nova potujoča zgodba.

Eiko Kadano

Prevod Iztok Ilc

 

Kulturni teden v knjižnici

Kulturni teden v knjižnici

Kultura v poeziji in izražanju

V torek, 30. 1. 2024, smo se 7. c-razred pri uri slovenščine odpravili v šolsko knjižnico, kjer smo izvedeli veliko novih informacij o pesniku Francetu Prešernu. Gospa knjižničarka nam je razložila zanimivosti o njegovem življenju in življenju ljudi v tistem času. Pokazala nam je tudi njegovi najbolj znani deli, to sta  Zdravljica in Povodni mož. Skupaj smo se pogovorili o današnji kulturi in o kulturi v času, v katerem je živel vrhunski poet. Podala nam je tudi primer o kulturi izražanja v današnjem času. Umetno inteligenco Chat GPT smo povprašali, kaj bi nam sporočal France Prešeren, če bi bil z nami. Ponujeni so bili zanimivi odgovori. Na koncu šolske ure pa smo med zbirkami pesmi za mlade poiskali svojo najljubšo.Ta ura slovenščine mi je bila zelo všeč, ker sem izvedela veliko novih stvari o našem pesniku Francetu Prešernu.

Lili Pungerčič, 7. c

Kultura vsepovsod okrog nas in v nas samih …

V tednu pred slovenskim kulturnim praznikom smo obiskali našo šolsko knjižnico, kjer nam je gospa Jožica spregovorila o kulturi nasploh, poeziji, našemu velikemu poetu, umetnosti … Čeprav že veliko vemo o državnem prazniku, ki ga bomo slavili v naslednjem tednu, pa je vredno in zelo pomembno, da se spomnimo že izrečenega, se zavemo, kako pomemben praznik je pred vrati in dejstva, da moramo biti ponosni na naš narod, jezik in kulturo.

                                                                                                          Bernarda Kunej

Učenci 7. č so o obisku v knjižnici povedali naslednje:      

Danes smo 2. šolsko uro odšli v knjižnico. Izvedeli smo veliko novega. V življenju se moramo zavedati, da je zelo pomembno, kako kaj napišemo, in da je smiselno. Res je bilo zanimivo in zabavno. Želim si še več takšnih ur, ker se iz tega veliko naučimo.

                                                                                                          Lili Kurnik

V knjižnici smo se pogovarjali o Francetu Prešernu in lepem vedenju. Med drugim smo povedali tudi to, da je lepo in kulturno pisati pravilno slovensko − tudi na vseh družbenih omrežjih. Gospa Jožica pa nam je razložila tudi, kaj pomeni kultura …

                                                                                                          Sabina Planinc

Danes sem v knjižnici izvedel nekaj novega. V poeziji je glavna tema ljubezen. Nisem pa vedel, da je Prešeren nekoč svoji družini namesto pisma odpisoval v obliki pesmi. Tudi posnetek o Niku Škrlecu me je navdušil.

                                                                                                          Aljaž Tomažin

Obiskali smo knjižnico. Pogovarjali smo se o Francetu Prešernu. Bilo mi je všeč, ker smo naš čas posvetili tudi čisto vsakdanjim temam – a sploh vemo, kaj vse je kultura? Naučil sem se, da moram pri pisanju sporočil svojim prijateljem paziti, kako kaj napišem, saj s tem odražam samega sebe – to je moje ogledalo.

                                                                                                          Gregor Pišek

V knjižnici sem izvedela kar nekaj novega o samem Prešernu in tudi to, da je Nik Škrlec sin od naše gospe knjižničarke. Všeč mi je bilo, ker smo se pogovarjali o kulturi nasploh – navdušilo me je. In – nam družbena omrežja kvarijo naš besedni zaklad?

                                                                                                               Lavra Umek

Noč knjige v duhu srčnosti in poguma

Noč knjige v duhu srčnosti in poguma

Na Svetovni dan knjige, 23. aprila, tudi letos v številnih krajih, mestih in deželah praznujemo Noč knjige. Čas, ko se obračamo vase,  da bi osvetlili pozabljene pokrajine, da bi se obrnili drug k drugemu in prebudili svet, v katerem bo človek človeku človek. Noč, ko z lepoto in domišljijo prebujamo srca in duše. Osrednja misel letošnjega praznika knjige je  prenesena iz neizmernega vrelca življenja in dela pesnika Karla Destovnika – Kajuha. Poklanja se stoletnici  rojstva velikega pesnika, katerega misel še posebej odmeva v našem času. Objema nas njegova pesem Ko človek bo človeka prepoznal, verz Nosimo srca v dlaneh je izbran za srčno nit letošnjega pomladnega knjižnega praznovanja.

Noč knjige 2022.

ZGODBE SO KRILA, …

ZGODBE SO KRILA, …

Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je razglasila 2. april za mednarodni dan knjig za otroke. Obeležujemo ga od 2. aprila 1967. Poznamo pa ga tudi kot svetovni dan pravljic, saj se je na ta dan daljnega leta 1805 rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen. Pokroviteljica dneva knjig za otroke je Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY, ki ob tej priložnosti vsako leto pripravi poslanico, ki obide svet.
ZGODBE SO KRILA, KI TE VSAK DAN PONESEJO KVIŠKU
Branje je svoboda. Branje je dih.
Branje ti odpre nov pogled na naš svet in te povabi v svetove, od koder sploh nočeš oditi.
Branje tvojemu duhu ponudi priložnost za sanje.
Pravijo, da so knjige prijateljice za vse življenje; strinjam se s tem.
Ti kot popolno vesolje rasteš le z branjem.
Zgodbe so krila, ki te vsak dan ponesejo kvišku, zato poišči knjige, ki nagovarjajo tvojega duha, srce, um.
Zgodbe so lek. Zdravijo. Tolažijo. Navdihujejo. Učijo.
Blaženi, ki pripovedujejo in ki berejo in ki poslušajo. Blažene knjige. Lek so za boljši, svetlejši svet.

Mahsi cho. Najlepša hvala.

Richard Van Camp, prevedla Katja Zakrajšek

Dostopnost