Bralna značka in NMSB 2019

Bralna značka in NMSB 2019

17. september je datum rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka. On je napisal veliko zabavnih in zraven tudi poučnih knjig: Lukec in njegov škorec, Grivarjevi otroci, Pastirci, Tatič, Pestrna. Na ta dan tudi pričnemo z bralno značko in skupnim branjem. 4. č je obiskal našo prelepo knjižnico. Kot je pravil France Bevk: »VSAKA KNJIGA JE ZLATA KNJIGA!«

                                                                                                                                Lili Beuc, 4. č

 

V četrtek, 19. 9. 2019, smo z razredom odšli v šolsko knjižnico. Vsi smo se udobno namestili in se začeli pogovarjati o bralni znački, končali pa s pisatelji in pesniki. Izvedeli smo veliko novih stvari, ki jih nismo vedeli. Na koncu ure pa smo si ogledali še video posnetek. Ko se je ura končala, smo se z učiteljico zahvalili knjižničarki in odšli nazaj v učilnico. Ta ure je bila zelo zanimiva in upam, da jo bomo še kdaj doživeli.

                                                                                                                                Manca Vučajnk, 6. a

24. 9. 2018 – Bralna značka in Nacionalni mesec skupnega branja v šolski knjižnici

24. 9. 2018 – Bralna značka in Nacionalni mesec skupnega branja v šolski knjižnici

Knjiga in njen bralec sta žlahtni par, ki mu potovanje v svet prinaša nepozabna doživetja. Kdor bere, seže dlje, kot seže njegova roka, vidi bolje kot s prostim očesom, sliši več, kot gre v njegova ušesa in ima daljši korak, kot zmorejo njegove noge. (Slavko Pregl)

17. september je dan, ko začenjamo z branjem za  Bralno značko. Bralna značka podpira razvijanje bralne motivacije učenk in učencev, širjenje in uporabo znanja, globlje razumevanje ter razvijanje socialne občutljivosti, moralni in intelektualni razvoj posameznika, predvsem pa je to dejavnost, ki pripomore k razvoju bralne pismenosti vseh vključenih učencev. Je odličen primer množične bralne dejavnosti, ki se ji v letošnjem šolskem letu pridružuje še Nacionalni mesec skupnega branja. O branju, pomenu branja, bralni kulturi smo se v šolski knjižnici pogovarjali od 17. do 24. septembra 2018.

21. 3. 2018 – Svetovni dan poezije

21. 3. 2018 – Svetovni dan poezije

Ob svetovnem dnevu poezije se je naša mala učna skupina odpravila v šolsko knjižnico. Tam nas je sprejela knjižničarka in nas opomnila, da je 21. marec svetovni dan poezije. Pogovarjali smo se o poeziji in pogledali kratek odlomek Andreja Rozmana Roze. Knjižničarka nam je razdelila kuverte, v katerih je vsak učenec dobil eno pesem. Vsi smo prebrali svojo in povedali, kako nam je všeč. Na koncu je vsak napisal svoj verz ali krajšo kitico, ki jo je tudi predstavil. Poslovili smo se od knjižničarke in nadaljevali s poukom. Moje razmišljanje o mednarodnem dnevu poezije je, da je prav, da si vsaj enkrat v letu vzamemo čas za pesem, jo v miru preberemo in potem o njej razmišljamo ali pa jo preberemo komu drugemu. Moja današnja izkušnja v knjižnici je bila zelo lepa, saj smo si vzeli čas zase, si v miru prebrali pesem ter jo seveda podelili s sošolci. Upam, da ste si tudi vi vzeli čas za pesem, poezijo in uživali ob branju. (Zala Petan, 9. b)

21. 2. 2018 – Svetovni dan maternega jezika

Jeziki so neizmerno bogastvo, vir samobitnosti narodov, ljudstev, plemen. Kultur in duhovnih izročil. So tisto pradavno ognjišče, okrog katerega so se zbirali naši prapradavni predniki in si pripovedovali zgodbe. Tisti, ki so jezike šteli po vsem svetu, so jih našteli 6700, a vsako leto jih nekaj umre, kajti jezik je živo bitje. Ki se v človeku rodi hkrati z njegovim rojstvom. Zato mu rečemo materni jezik. Domovina je lahko tudi očetnjava, jezik se vedno imenuje le po materi. (Ivo Svetina, 2018)

Poslanica Iva Svetine ob svetovnem dnevu maternega jezika

Dostopnost