23. 10. 2018 – Prišla je pesem
Prišla je pesem v svetlem navdihu, kot bi ji veter šepnil v prepihu … (Bina Štampe Žmavc)
Devetošolci v knjižnici spoznavajo in prebirajo sodobno mladinsko liriko.
24. 9. 2018 – Bralna značka in Nacionalni mesec skupnega branja v šolski knjižnici
Knjiga in njen bralec sta žlahtni par, ki mu potovanje v svet prinaša nepozabna doživetja. Kdor bere, seže dlje, kot seže njegova roka, vidi bolje kot s prostim očesom, sliši več, kot gre v njegova ušesa in ima daljši korak, kot zmorejo njegove noge. (Slavko Pregl)
17. september je dan, ko začenjamo z branjem za Bralno značko. Bralna značka podpira razvijanje bralne motivacije učenk in učencev, širjenje in uporabo znanja, globlje razumevanje ter razvijanje socialne občutljivosti, moralni in intelektualni razvoj posameznika, predvsem pa je to dejavnost, ki pripomore k razvoju bralne pismenosti vseh vključenih učencev. Je odličen primer množične bralne dejavnosti, ki se ji v letošnjem šolskem letu pridružuje še Nacionalni mesec skupnega branja. O branju, pomenu branja, bralni kulturi smo se v šolski knjižnici pogovarjali od 17. do 24. septembra 2018.
2. april – Mednarodni dan knjig za otroke
21. 3. 2018 – Svetovni dan poezije
Ob svetovnem dnevu poezije se je naša mala učna skupina odpravila v šolsko knjižnico. Tam nas je sprejela knjižničarka in nas opomnila, da je 21. marec svetovni dan poezije. Pogovarjali smo se o poeziji in pogledali kratek odlomek Andreja Rozmana Roze. Knjižničarka nam je razdelila kuverte, v katerih je vsak učenec dobil eno pesem. Vsi smo prebrali svojo in povedali, kako nam je všeč. Na koncu je vsak napisal svoj verz ali krajšo kitico, ki jo je tudi predstavil. Poslovili smo se od knjižničarke in nadaljevali s poukom. Moje razmišljanje o mednarodnem dnevu poezije je, da je prav, da si vsaj enkrat v letu vzamemo čas za pesem, jo v miru preberemo in potem o njej razmišljamo ali pa jo preberemo komu drugemu. Moja današnja izkušnja v knjižnici je bila zelo lepa, saj smo si vzeli čas zase, si v miru prebrali pesem ter jo seveda podelili s sošolci. Upam, da ste si tudi vi vzeli čas za pesem, poezijo in uživali ob branju. (Zala Petan, 9. b)
21. 2. 2018 – Svetovni dan maternega jezika
Jeziki so neizmerno bogastvo, vir samobitnosti narodov, ljudstev, plemen. Kultur in duhovnih izročil. So tisto pradavno ognjišče, okrog katerega so se zbirali naši prapradavni predniki in si pripovedovali zgodbe. Tisti, ki so jezike šteli po vsem svetu, so jih našteli 6700, a vsako leto jih nekaj umre, kajti jezik je živo bitje. Ki se v človeku rodi hkrati z njegovim rojstvom. Zato mu rečemo materni jezik. Domovina je lahko tudi očetnjava, jezik se vedno imenuje le po materi. (Ivo Svetina, 2018)
Poslanica Iva Svetine ob svetovnem dnevu maternega jezika
Kulturni praznik v knjižnici
Vsak človek se rodi kot izvir pod gorami, ob prvih stikih s svetom iz njega nastane potoček, ob nabiranju življenjskih izkušenj postanemo reka, v zrelem življenju pa naša spoznanja in vedenja postanejo široka kot morje. Pri tem je težko ugotoviti, kdaj postanemo mogočna reka z utrjeno strugo. France Prešeren se je v mogočno reko spremenil v letih 1833 – 1836, ko sta nastali dve njegovi najmočnejši pesnitvi: Sonetni venec in Krst pri Savici. (Sivec, I. 2017. Resnica o Prešernu. Dob: Miš)
Od 5. do 12. februarja 2018 so drugošolci, tretješolci, devetošolci in sedmošolci v knjižnici spoznavali Prešerna in njegovo poezijo tudi s pomočjo priredb sodobnikov, umetnikov današnjega časa.
V sredo, 7. februarja 2018, smo se pri pouku slovenščine odpravili v knjižnico, da bi se spomnili in izvedeli kaj novega o Francetu Prešernu, saj 8. februarja praznujemo Prešernov dan. V knjižnici nam je gospa knjižničarka predstavila, kaj je kultura pa tudi nekaj novih zanimivosti o Prešernu. Prešeren je bil eden največjih slovenskih pesnikov in super se mi zdi, da o njem in njegovih pesmih vemo vse več, ter upam, da bomo o njegovih delih v prihodnjih letih izvedeli še kaj.
Eva Šribar, 9. c
