“Meje mojega jezika so meje mojega sveta,” je zapisal filozof. Pri tem ni mislil na številčnost govorcev nekega jezika, ampak da je jezik čudežni organizem – nikakor ne le slovnica in slovarji – ki zaradi svoje specifične narave ni le sredstvo sporazumevanja, še zdaleč ne! Jezik se je rodil iz človekove želje, celo nuje, da poimenuje svet, v katerega se je rodil. Svoje roke, ženske dojke, temne oči svojih otrok, zvezde v globini črnine nočnega neba, ki so ga toliko plašile kot vabile. Sladke sadeže na drevesu spoznanja, zaradi katerih se je dvignil, vzravnal in se ločil od svojih bratov in sester, s katerimi se je premikal skozi pragozd in se sporazumeval z znaki, zvoki, glasovi. (Iz poslanice predsednika Društva Slovenskih pisateljev, 2017) 

21. marca je svetovni dan poezije. Na ta dan smo nekateri učenci osmih razredov odšli v šolsko knjižnico, kjer smo se z gospo knjižničarko pogovarjali o tem, kaj mi najstniki menimo o poeziji. Sama menim, da so to pesmi, ki nastanejo, ko pesniki ne vedo, kako drugače izraziti svoje čustva, kot tako, da jih «zlijejo« na papir. Lahko čutijo neuslišano ljubezen, srečo, žalost.. Nato je vsak izmed nas prebral eno pesem iz razstavljenih pesniških zbirk. S tem smo dokazali, da ne glede na to, da mladi ne beremo toliko poezije, vsak lahko najde eno pesem, ki mu je všeč.

Taja Kukavica, 8. b

Danes  smo imeli učenci prve skupine slovenščine  malo drugačno učno uro. In sicer v duhu svetovnega dneva poezije v knjižnici šole. Pogovarjali in razmišljali smo o temi dneva ter prebrali nekaj pesmi iz zbirk, ki so na voljo v knjižnici. V zbirkah smo našli nekatere zelo smešne pesmi, ki so celotno skupino spravile v dobro voljo in smeh. Ker tudi sam kdaj pa kdaj uživam v branju pesmi, mi je bila današnja ura zelo všeč.

Enej Trampuš, 8. c

Danes smo pri uri slovenščine obiskali šolsko knjižnico. Na mizi in na policah so bile razstavljene zbirke pesmi.  Vsak od nas si je vzel po eno knjigo in iz nje prebral njemu najljubšo pesem. Na koncu nam jih je nekaj prebrala tudi knjižničarka. Ugotovila sem, da je poezija lahko zelo zabavna, lahko pa je  tudi zelo žalostna.

Špela Plestenjak, 8.  a

Danes  je svetovni dan poezije, zato smo se pri pouku slovenščine odpravili v knjižnico. Tam nam je gospa knjižničarka na kratko predstavila ta dan in nam prebrala nekaj pesmi. Nato smo po hitri oceni naslovnice in naslova  z mize vzeli vsak svojo pesniško zbirko. Vsak je iz svoje knjige prebral najlepšo pesem po svoji izbiri. Sama sem iz zbirke Skrivnosti izbrala pesem Ljubezen saj se mi je zdela zelo zanimiva in realna. Nato nam je gospa knjižničarka prebrala še nekaj pesmi in tako se je ura zaključila.

Jerneja Šribar, 8. a

Ob svetovnem dnevu poezije smo imeli v knjižnici posebno uro slovenščine. Na začetku smo se spomnili znanih slovenskih poetov. Nato si je vsak iz poljubne zbirke izbral najljubšo pesem in jo prebral naglas celi skupini. Ura je minila kar prehitro. Bila mi je všeč, ker je bila drugačna od ostalih.

Luka Gorjan, 8. b