RADIJSKE IGRE
Radijske igre za otoke na RTVSLO
IZODROM, posebna oddaja za otroke na RTVSLO
IZODROM, posebna oddaja za otroke: https://4d.rtvslo.si/arhiv/izodrom-posebna-oddaja-za-otroke/174679078
V obdobju ukrepov ob razglasitvi epidemije RTVSLO pripravlja posebno oddajo, v kateri mladi gledalci lahko spremljajo informativne vsebine, dokumentarne filme za mlade ter prispevke iz oddaje Firbcologi, Male sive celice in Infodrom.
Arhiv oddaj je dostopen na RTV4D.
Kultura je vrednota
V tednu pred kulturnim praznikom smo se v knjižnici pogovarjali o pesniški zapuščini Franceta Prešerna, pomenu njegovega ustvarjanja in rabe slovenskega jezika in o tem, kako se kultura odraža v življenju ljudi. Z učenci smo se pogovarjale tudi o tem, da se februarja v občini Krško začenja Bohoričevo leto. Prebrale smo pesem o kulturi in predvajale krajši posnetek o komunikaciji na spletu. Učencem je bila naša predstavitev všeč, me pa smo prav tako uživale. (Zoja, Klara, Eva, Luna, Lucija, 5. č)
Ura slovenščine v knjižnici se mi je zdela zelo zabavna in zanimiva. Veliko smo se pogovarjali o Francetu Prešernu in o kulturi. Všeč mi je taka ura, zelo lepo mi je bilo tudi to, da so skoraj vse pripovedovale petošolke. (Sandra Jušić, 9. r) Ura v knjižnici mi je bila zelo zanimiva, veliko novega o kulturi in Prešernu smo se naučili. Še posebej mi je bilo zanimivo, ko so nam razlagale učenke iz 5. razreda. Imeli smo se zelo lepo, upam, da bomo še kdaj imeli pouk v knjižnici. (Nikolina Vidić, 9. r) Ko smo prišli v knjižnico, smo se posedli in začeli poslušati o kulturi in kulturnem prazniku. Odgovarjali smo tudi na vprašanja. Vse mi je bilo smešno, pa sploh ne vem zakaj. A je bilo vseeno dobro, saj sem se veliko naučil. (Gašper Žigante, 6. r) Bilo mi je dobro. Veliko sem se naučil. Mislim, da je bila ta ura vsem v razmislek o kulturi in kaj je kultura. (Aris Bislimaj, 6. r) Zelo poučno in zanimivo. Hkrati se mi je zdelo lepo, da nimamo pouka le v učilnici, ampak tudi drugje. (Ava Kunej, 8. r) Bilo je zanimivo in poučno. Knjižničarka nam je predstavila na zanimiv način Franceta Prešerna, mi pa smo pri tem sodelovali in obnavljali znanje o njem. (Benjamin Petan, 8. r) Vtise vseh sodelujočih učencev lahko preberete na razstavi v knjižnici.
Bralna značka in NMSB 2019
17. september je datum rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka. On je napisal veliko zabavnih in zraven tudi poučnih knjig: Lukec in njegov škorec, Grivarjevi otroci, Pastirci, Tatič, Pestrna. Na ta dan tudi pričnemo z bralno značko in skupnim branjem. 4. č je obiskal našo prelepo knjižnico. Kot je pravil France Bevk: »VSAKA KNJIGA JE ZLATA KNJIGA!«
Lili Beuc, 4. č
V četrtek, 19. 9. 2019, smo z razredom odšli v šolsko knjižnico. Vsi smo se udobno namestili in se začeli pogovarjati o bralni znački, končali pa s pisatelji in pesniki. Izvedeli smo veliko novih stvari, ki jih nismo vedeli. Na koncu ure pa smo si ogledali še video posnetek. Ko se je ura končala, smo se z učiteljico zahvalili knjižničarki in odšli nazaj v učilnico. Ta ure je bila zelo zanimiva in upam, da jo bomo še kdaj doživeli.
Manca Vučajnk, 6. a
23. 10. 2018 – Prišla je pesem
Prišla je pesem v svetlem navdihu, kot bi ji veter šepnil v prepihu … (Bina Štampe Žmavc)
Devetošolci v knjižnici spoznavajo in prebirajo sodobno mladinsko liriko.
24. 9. 2018 – Bralna značka in Nacionalni mesec skupnega branja v šolski knjižnici
Knjiga in njen bralec sta žlahtni par, ki mu potovanje v svet prinaša nepozabna doživetja. Kdor bere, seže dlje, kot seže njegova roka, vidi bolje kot s prostim očesom, sliši več, kot gre v njegova ušesa in ima daljši korak, kot zmorejo njegove noge. (Slavko Pregl)
17. september je dan, ko začenjamo z branjem za Bralno značko. Bralna značka podpira razvijanje bralne motivacije učenk in učencev, širjenje in uporabo znanja, globlje razumevanje ter razvijanje socialne občutljivosti, moralni in intelektualni razvoj posameznika, predvsem pa je to dejavnost, ki pripomore k razvoju bralne pismenosti vseh vključenih učencev. Je odličen primer množične bralne dejavnosti, ki se ji v letošnjem šolskem letu pridružuje še Nacionalni mesec skupnega branja. O branju, pomenu branja, bralni kulturi smo se v šolski knjižnici pogovarjali od 17. do 24. septembra 2018.
2. april – Mednarodni dan knjig za otroke
21. 3. 2018 – Svetovni dan poezije
Ob svetovnem dnevu poezije se je naša mala učna skupina odpravila v šolsko knjižnico. Tam nas je sprejela knjižničarka in nas opomnila, da je 21. marec svetovni dan poezije. Pogovarjali smo se o poeziji in pogledali kratek odlomek Andreja Rozmana Roze. Knjižničarka nam je razdelila kuverte, v katerih je vsak učenec dobil eno pesem. Vsi smo prebrali svojo in povedali, kako nam je všeč. Na koncu je vsak napisal svoj verz ali krajšo kitico, ki jo je tudi predstavil. Poslovili smo se od knjižničarke in nadaljevali s poukom. Moje razmišljanje o mednarodnem dnevu poezije je, da je prav, da si vsaj enkrat v letu vzamemo čas za pesem, jo v miru preberemo in potem o njej razmišljamo ali pa jo preberemo komu drugemu. Moja današnja izkušnja v knjižnici je bila zelo lepa, saj smo si vzeli čas zase, si v miru prebrali pesem ter jo seveda podelili s sošolci. Upam, da ste si tudi vi vzeli čas za pesem, poezijo in uživali ob branju. (Zala Petan, 9. b)
21. 2. 2018 – Svetovni dan maternega jezika
Jeziki so neizmerno bogastvo, vir samobitnosti narodov, ljudstev, plemen. Kultur in duhovnih izročil. So tisto pradavno ognjišče, okrog katerega so se zbirali naši prapradavni predniki in si pripovedovali zgodbe. Tisti, ki so jezike šteli po vsem svetu, so jih našteli 6700, a vsako leto jih nekaj umre, kajti jezik je živo bitje. Ki se v človeku rodi hkrati z njegovim rojstvom. Zato mu rečemo materni jezik. Domovina je lahko tudi očetnjava, jezik se vedno imenuje le po materi. (Ivo Svetina, 2018)
Poslanica Iva Svetine ob svetovnem dnevu maternega jezika
Kulturni praznik v knjižnici
Vsak človek se rodi kot izvir pod gorami, ob prvih stikih s svetom iz njega nastane potoček, ob nabiranju življenjskih izkušenj postanemo reka, v zrelem življenju pa naša spoznanja in vedenja postanejo široka kot morje. Pri tem je težko ugotoviti, kdaj postanemo mogočna reka z utrjeno strugo. France Prešeren se je v mogočno reko spremenil v letih 1833 – 1836, ko sta nastali dve njegovi najmočnejši pesnitvi: Sonetni venec in Krst pri Savici. (Sivec, I. 2017. Resnica o Prešernu. Dob: Miš)
Od 5. do 12. februarja 2018 so drugošolci, tretješolci, devetošolci in sedmošolci v knjižnici spoznavali Prešerna in njegovo poezijo tudi s pomočjo priredb sodobnikov, umetnikov današnjega časa.
V sredo, 7. februarja 2018, smo se pri pouku slovenščine odpravili v knjižnico, da bi se spomnili in izvedeli kaj novega o Francetu Prešernu, saj 8. februarja praznujemo Prešernov dan. V knjižnici nam je gospa knjižničarka predstavila, kaj je kultura pa tudi nekaj novih zanimivosti o Prešernu. Prešeren je bil eden največjih slovenskih pesnikov in super se mi zdi, da o njem in njegovih pesmih vemo vse več, ter upam, da bomo o njegovih delih v prihodnjih letih izvedeli še kaj.
Eva Šribar, 9. c
20. 11. 2017 – Ti si krava! Ti pa koza!
Eva in Laura sta v 3. b razredu izvedli uro Knjižnično informacijskih znanj.
V ponedeljek, 20. 11. 2017, smo obeleževali svetovni dan otroka. Na naši šoli smo to storili tako, da smo malo zamenjali vloge. Jaz sem prevzela vlogo knjižničarke. Skupaj s sošolko Lauro sva vodili pedagoško uro Knjižnično informacijskih znanj v 3. razredu. Začeli sva tako, da sva jim predstavili pravila v knjižnici in kako ravnamo s knjigami. Nato sva jim predstavili knjigo z naslovom Ti si koza! Ti pa krava! Ker je knjiga vsebovala ogromno metafor, sva jim predstavili tudi te. Opazila sem, da je težko umiriti učence. Tu sva z Lauro potrebovali pomoč knjižničarke. Ura je minila hitro in zabavno. Sama sem uživala v vlogi učiteljice in bi rada to kdaj tudi ponovila.
Eva Šribar, 9. c
17. september je dan zlatih knjig
17. september je v Sloveniji DAN ZLATIH KNJIG. To je dan rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka, ki je mladim bralcem polagal na srce, da je »dobra knjiga zlata knjiga« . Velja za uradni začetek branja za Bralno značko. Naj bo ta dan začetek tudi našega bralnega leta. Zlate knjige že nestrpno pričakujejo svoje bralce.
Knjižnica bo za izposojo odprta od ponedeljka, 18. septembra 2017. Vabljeni vsi ljubitelji dobrih knjig.
»Vem, da mladina rada bere knjige. Dobra knjiga naj ji bo kot pragozd, v katerega naj počasi prodira in naj mu pazljivo prisluškuje, da ji nič ne uteče. Ne samo na vsebino, pazi naj tudi na lepoto jezika in izražanja. Dobro knjigo je treba večkrat vzeti v roke, vsakikrat se bralcu odkrijejo nove lepote in resnice. Branje nam odkriva življenje in svet, nam bogati srce in znanje. To je važno, zakaj brez bogastva srca ni mirnega sožitja med ljudmi in brez znanja ni mogoč napredek, po katerem vsi stremimo!« (Vir: Grivarjevi otroci; Pastirci. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977)
Pismenost v digitalnem svetu
Digitalne tehnologije prodirajo v vsa področja našega življenja in močno oblikujejo naše življenje in delo, kako se učimo in kako se družimo. Nove tehnologije odpirajo številne nove priložnosti za izboljšanje življenja in globalno povezovanje, a lahko hkrati odrinejo na rob vse, ki nimajo osnovnih spretnosti, potrebnih za uspešno krmarjenje po njih, na primer pismenosti.
Vir: Poslanica gospe Irine Bokove, generalne sekretarke UNESCO ob Mednarodnem dnevu pismenosti
Branje je še vedno najmočnejše orodje in tudi orožje za razumevanje in razlaganje sveta. Vendar se je morda treba najprej odmakniti od tradicionalnega (čitalniškega?) pogleda na branje in ugotoviti, kakšno vlogo ima v sedanjosti. Kje ga poiščemo, kako ga spodbujamo in približamo tistim, ki odraščajo v svetu hipnih elektronskih podob? (KUČIČ, Lenart: Zakaj nam ne sme biti vseeno, ali beremo ali ne?)
Bodoči prvošolci na obisku v šoli
V tednu od 15. do 19. maja 2017 so šolsko knjižnico obiskali bodoči prvošolci iz Vrtca Krško. Poslušali so pravljico Moj dežnik je lahko balon. Otroci so se v pravljico vživeli tudi s pomočjo različnih klobukov iz dežele Klobučarije. V svoji domišljiji so za trenutek lahko postali gospodje, kapitani, plesalke, kavboji …
2. april – mednarodni dan knjig za otroke
Na rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena (1805-1875) vse od leta 1976 praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Vsako leto za ta praznik druga nacionalna sekcija IBBY pripravi plakat in poslanico.Poslanico ob 2. aprilu 2017, mednarodnem dnevu knjig za otroke, je pripravila Ruska sekcija IBBY (Совет по детской книге России). Poslanico Rastimo s knjigo! je napisal Sergej Mahotin, plakat pa je ustvaril ilustrator Mihail Fjodorov.
Svetovni dan poezije
Organizacija UNESCO je leta 1999 začetek pomladi, 21. marec, razglasila za svetovni dan poezije. V knjižnici smo prisluhnili poeziji mladih pesnikov naše šole in jih spodbudili za lepimi mislimi.
Poezija, pesem, izpoved … pomlad, sonce, ljubezen. Po razmisleku ali po naključju. Kakorkoli, pesem je zgodba srca in misli. Neukrotljive ideje so naši mali in veliki šolarji lovili v verze in jih delili z nami v šolski knjižnici na svetovni dan poezije. Bilo nam je lepo! (Klavdija Bračun Volčanšek)
Pesmi so naše življenje. Brez njih bi bilo na tem svetu dolgčas. Spremljajo nas od rojstva, skozi otroštvo in vse do smrti. Pesmi delajo ta svet pozitiven, optimističen in lep. Lahko smo srečni, da imamo pesmi. (Vesna Poznič)
Poezija je nekaj lepega. V poeziji so izražena čustva, ki jih kdo morda ne zna pokazati in jih raje napiše na papir. (Lea Vrhovnik)
Poezija je pesem, ki jo poješ ali pripoveduješ nekomu. Nameniš nekomu, ki ti je v nečem pomagal. (Leonis Cekaj)
Poezija je kot dobra misel, ki ti polepša še tako brezvezen dan. (Daša Žoher)
Poezija je posebna. Dobra poezija je kot orkan, ki te preplavi. Kot veter, ki s seboj prinese vonj pomladi, kot zvezdno nebo ponoči. Dobra poezija ti pusti misliti, je kot zgodba brez konca. Dokončati pa jo moraš ti. In nato postane še bolj posebna … in vedno drugačna. (Živa Mlakar)
Poezija te popelje na krilih domišljije, ti pokaže realnost takšno kot je ali pa ti le zveni v ušesih … (Eva Prša)
Kulturni praznik v knjižnici
Meje mojega jezika so meje mojega sveta
21. februar je svetovni dan maternega jezika.
“Meje mojega jezika so meje mojega sveta,” je zapisal filozof. Pri tem ni mislil na številčnost govorcev nekega jezika, ampak da je jezik čudežni organizem – nikakor ne le slovnica in slovarji – ki zaradi svoje specifične narave ni le sredstvo sporazumevanja, še zdaleč ne! Jezik se je rodil iz človekove želje, celo nuje, da poimenuje svet, v katerega se je rodil. Svoje roke, ženske dojke, temne oči svojih otrok, zvezde v globini črnine nočnega neba, ki so ga toliko plašile kot vabile. Sladke sadeže na drevesu spoznanja, zaradi katerih se je dvignil, vzravnal in se ločil od svojih bratov in sester, s katerimi se je premikal skozi pragozd in se sporazumeval z znaki, zvoki, glasovi. (Iz poslanice predsednika Društva Slovenskih pisateljev, 2017)
DA – NE KVIZ
Učenci drugih razredov so svoje znanje o knjižnici, ravnanju s knjigami in branju preizkusili z DRŽI – NE DRŽI kvizom.
V knjižnici je branje strogo prepovedano. SEVEDA NE!
Knjige z zložene na policah po določenem vrstnem redu. DRŽI!
Knjige so težki, nevarni predmeti, ki nas lahko poškodujejo. SEVEDA NE!
Knjig ne trgam in ne uničujem. DRŽI!
Lepa pravljica nam lahko polepša dan. Kaj menite? Drži ali ne drži?
Branje za Bralno značko
17. september je v Sloveniji DAN ZLATIH KNJIG. Dan rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka, ki je mladim bralcem polagal na srce, da je »dobra knjiga zlata knjiga«. Velja za uradni začetek branja za Bralno značko. Naj bo ta dan tudi začetek našega bralnega leta. Zlate knjige že nestrpno pričakujejo svoje bralce.
Knjižnica bo za izposojo odprta od ponedeljka, 19. septembra 2016. Vabljeni vsi ljubitelji dobrih knjig.
»Vem, da mladina rada bere knjige. Dobra knjiga naj ji bo kot pragozd, v katerega naj počasi prodira in naj mu pazljivo prisluškuje, da ji nič ne uteče. Ne samo na vsebino, pazi naj tudi na lepoto jezika in izražanja. Dobro knjigo je treba večkrat vzeti v roke, vsakikrat se bralcu odkrijejo nove lepote in resnice. Branje nam odkriva življenje in svet, nam bogati srce in znanje. To je važno, zakaj brez bogastva srca ni mirnega sožitja med ljudmi in brez znanja ni mogoč napredek, po katerem vsi stremimo!« (Vir: Grivarjevi otroci; Pastirci. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977)
