Zgodbe sedejo na krila in potujejo. Želijo si slišati, kako ti vznemirjeno bije srce.
Sem zgodba, ki potuje. Priletim lahko kamorkoli.
Včasih sedem na krila vetra, spet drugič na krila valov.
Včasih pa na majhna krila peska. Včasih sedem tudi na krila ptic selivk, seveda.
Tudi na krila letal, seveda.
In potem sem pri tebi, počasi odprem strani in ti povem zgodbo, ki si jo želiš.
Bi rad nenavadno zgodbo?
Ali pa žalostno, strašljivo, zabavno?
Nič hudega, če si je zdaj ne želiš poslušati. Enkrat si jo že boš.
Takrat me pokliči, prosim.
»Potujoča zgodba, pridi k meni, prosim,« boš rekel.
Takoj bom priletela.
Imam tudi druge zgodbe.
Na primer, zgodbo, kako se je nekoč otoček naveličal biti sam, se naučil plavati in si našel prijatelje …
Ali pa zgodbo o čudni noči, ko sta vzšli dve luni …
Zgodbo o Božičku, ki se je izgubil.
Oh, zaslišala sem, kako ti bije srce.
Tum tum, dum dum, todo todo, bam bam.
Vate je priletela »potujoča zgodba« in udarila na zvon tvojega srca.
Naslednjič boš gotovo to postal tudi ti in si zaželel odleteti.
In tako se bo v svet rodila nova potujoča zgodba.
V torek, 30. 1. 2024, smo se 7. c-razred pri uri slovenščine odpravili v šolsko knjižnico, kjer smo izvedeli veliko novih informacij o pesniku Francetu Prešernu. Gospa knjižničarka nam je razložila zanimivosti o njegovem življenju in življenju ljudi v tistem času. Pokazala nam je tudi njegovi najbolj znani deli, to sta Zdravljica in Povodni mož. Skupaj smo se pogovorili o današnji kulturi in o kulturi v času, v katerem je živel vrhunski poet. Podala nam je tudi primer o kulturi izražanja v današnjem času. Umetno inteligenco Chat GPT smo povprašali, kaj bi nam sporočal France Prešeren, če bi bil z nami. Ponujeni so bili zanimivi odgovori. Na koncu šolske ure pa smo med zbirkami pesmi za mlade poiskali svojo najljubšo.Ta ura slovenščine mi je bila zelo všeč, ker sem izvedela veliko novih stvari o našem pesniku Francetu Prešernu.
Lili Pungerčič, 7. c
Kultura vsepovsod okrog nas in v nas samih …
V tednu pred slovenskim kulturnim praznikom smo obiskali našo šolsko knjižnico, kjer nam je gospa Jožica spregovorila o kulturi nasploh, poeziji, našemu velikemu poetu, umetnosti … Čeprav že veliko vemo o državnem prazniku, ki ga bomo slavili v naslednjem tednu, pa je vredno in zelo pomembno, da se spomnimo že izrečenega, se zavemo, kako pomemben praznik je pred vrati in dejstva, da moramo biti ponosni na naš narod, jezik in kulturo.
Bernarda Kunej
Učenci 7. č so o obisku v knjižnici povedali naslednje:
Danes smo 2. šolsko uro odšli v knjižnico. Izvedeli smo veliko novega. V življenju se moramo zavedati, da je zelo pomembno, kako kaj napišemo, in da je smiselno. Res je bilo zanimivo in zabavno. Želim si še več takšnih ur, ker se iz tega veliko naučimo.
Lili Kurnik
V knjižnici smo se pogovarjali o Francetu Prešernu in lepem vedenju. Med drugim smo povedali tudi to, da je lepo in kulturno pisati pravilno slovensko − tudi na vseh družbenih omrežjih. Gospa Jožica pa nam je razložila tudi, kaj pomeni kultura …
Sabina Planinc
Danes sem v knjižnici izvedel nekaj novega. V poeziji je glavna tema ljubezen. Nisem pa vedel, da je Prešeren nekoč svoji družini namesto pisma odpisoval v obliki pesmi. Tudi posnetek o Niku Škrlecu me je navdušil.
Aljaž Tomažin
Obiskali smo knjižnico. Pogovarjali smo se o Francetu Prešernu. Bilo mi je všeč, ker smo naš čas posvetili tudi čisto vsakdanjim temam – a sploh vemo, kaj vse je kultura? Naučil sem se, da moram pri pisanju sporočil svojim prijateljem paziti, kako kaj napišem, saj s tem odražam samega sebe – to je moje ogledalo.
Gregor Pišek
V knjižnici sem izvedela kar nekaj novega o samem Prešernu in tudi to, da je Nik Škrlec sin od naše gospe knjižničarke. Všeč mi je bilo, ker smo se pogovarjali o kulturi nasploh – navdušilo me je. In – nam družbena omrežja kvarijo naš besedni zaklad?
Na Svetovni dan knjige, 23. aprila, tudi letos v številnih krajih, mestih in deželah praznujemo Noč knjige. Čas, ko se obračamo vase, da bi osvetlili pozabljene pokrajine, da bi se obrnili drug k drugemu in prebudili svet, v katerem bo človek človeku človek. Noč, ko z lepoto in domišljijo prebujamo srca in duše. Osrednja misel letošnjega praznika knjige je prenesena iz neizmernega vrelca življenja in dela pesnika Karla Destovnika – Kajuha. Poklanja se stoletnici rojstva velikega pesnika, katerega misel še posebej odmeva v našem času. Objema nas njegova pesem Ko človek bo človeka prepoznal, verz Nosimo srca v dlaneh je izbran za srčno nit letošnjega pomladnega knjižnega praznovanja.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je razglasila 2. april za mednarodni dan knjig za otroke. Obeležujemo ga od 2. aprila 1967. Poznamo pa ga tudi kot svetovni dan pravljic, saj se je na ta dan daljnega leta 1805 rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen. Pokroviteljica dneva knjig za otroke je Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY, ki ob tej priložnosti vsako leto pripravi poslanico, ki obide svet.
ZGODBE SO KRILA, KI TE VSAK DAN PONESEJO KVIŠKU
Branje je svoboda. Branje je dih.
Branje ti odpre nov pogled na naš svet in te povabi v svetove, od koder sploh nočeš oditi.
Branje tvojemu duhu ponudi priložnost za sanje.
Pravijo, da so knjige prijateljice za vse življenje; strinjam se s tem.
Ti kot popolno vesolje rasteš le z branjem.
Zgodbe so krila, ki te vsak dan ponesejo kvišku, zato poišči knjige, ki nagovarjajo tvojega duha, srce, um.
Zgodbe so lek. Zdravijo. Tolažijo. Navdihujejo. Učijo.
Blaženi, ki pripovedujejo in ki berejo in ki poslušajo. Blažene knjige. Lek so za boljši, svetlejši svet.
Božaj veter, ki te boža,
dahni vanj svoje veselje,
noro upanje in želje,
da v ta čas, ki nas ogroža, jih čez širni svet razveje
in za lepši jutri seje. (Miroslav Košuta)
Gledališke predstave za otroke in mladino, ki jih ustvarjajo profesionalne ustanove in ustvarjalci na področju dramskega, lutkovnega, glasbenega in plesnega gledališča po vsej Sloveniji.
Brezplačen ogled spletnih predstav za različne starostne skupine otrok in mladih: Žogica Marogica, Peter Pan, Sovica Oka, Živalska farma, Zajčkova hišica, Emil in detektivi, Martin Krpan, Groznovilca, Nebo nad menoj, Vihar v glavi, Virginija Volk, Mojca Pokrajculja. Povezave za ogled najdete na spletni strani Lutkovnega gledališča.
WIKIVIR. Besedila slovenskih mladinskih avtorjev. Povezave do besedil so razvrščene po starostnih obdobjih:
C – 1. triletje / P – drugo triletje / M – 3. triletje
Ljudske pravljice in pripovedke pripoveduje Dušica Kunaver (Dušica Kunaver. [online]. 2020. [uporabljeno 30. mar. 2020; 11.00]. Dostopno na: https://www.facebook.com/Babica-Du%C5%A1ica-pripoveduje-101184611528129/?__tn__=%2CdK-R-R&eid=ARCg0ooZw5OVuGD8aeIQrKdcGUln4O8j-CqKsd4xOqXxdG7VK63EIZfOcUaDd3Y09M1j8TMd47OoeHmG&fref=gs&dti=252036184556&hc_location=group
Rokavička, ukrajinska ljudska pravljica. Priljubljena ukrajinska ljudska pravljica pripoveduje o dedku, ki je sredi hude zime v gozdu izgubil rokavičko, in o miški, ki se je vanjo skrila pred mrazom. (Vimeo.com. [online]. 2020. [uporabljeno 30. marca; 10.40]. Dostopno na spletnem naslovu: https://vimeo.com/401810032?fbclid=IwAR1Wp1SIk1zsY7RvjKFu6XOUls0yRQJkGap6Q_d1rofPqijRDlFS6RF4rTo)
Bolje vitez kakor hlapec / Čas je za reforme / Čudež pri Kobaridu / Dragocena mokrišča / Emona / Koliščarji / Kozolci / Krasni Kras / Marija Terezija in Slovenci / Najstarejše leseno kolo / Nekoč je bil ledenik / Piranska srednjeveška zgodba / Onesnaževanje mokrišč / Poslanci za zavrteli raglje / Prihod Slovanov / Rimska doba / Risova pot / Slovenci in prva svetovna vojna / Solinarke / Sove / Sprehod po Trubarjevih krajih / Spreminjanje vodne gladine / Svizec / Tipično slovensko: dvojina / Turki / Vojna za Slovenijo / Vodni krog / Vrtne živali / Zelena energija gozda / Zgodba Primoža Trubarja /…
Ob svetovnem dnevu knjige, ki ga obeležujemo 23. aprila, je Noč knjige na Osnovni šoli Jurija Dalmatina zasijala v naših domovih. Zadišale so besede in se povezale z vsem, kar nas obdaja.
V četrtek, 23 aprila, sva z mamico brali knjige pozno v noč. Brali sva knjigo »VEČ KOT JE MOGOČE«, napisal jo pa Pero Zlatar. Malo je brala mami, malo jaz. Veliko boljše mi je, ko mi bere nekdo drug. Potem boljše razumem, kaj piše. Knjigo je izbrala mami, saj jo je velikokrat brala, ko je bila stara toliko kot jaz. Govorila je o otrocih, ki so bili izbrani za naslov PLUS ULTRA. Vsi ti otroci so naredili nekaj junaškega v svojem življenju. Govori o otrocih iz celega sveta. Prebrali sva zgodbe, ki se imenujejo: Potrpežljiva deklica, Z rokami, ki jih ni bilo, Življenjska matematika in Otrok, ki je naučil hoditi svojo mater. Najbolj mi je bila všeč zgodba Otrok, ki je naučil hoditi svojo mater. Zgodba govori o dekletu, ki je imela mamo, ki zaradi bolezni ni mogla hoditi. Dekle se je odločilo, da bo poleg svojega šolanja šla v šolo, ki jo je naučila kako pomagati ljudem, ki ne morejo hoditi. Tako je čez nekaj mesecev mamo naučila hoditi z berglami. Zgodba mi je bila všeč, ker se je deklica odločila, da bo vsaj poskusila naučiti svojo mamo hoditi. Knjigo bi priporočila tudi drugim, da vidijo, zakaj je potrebno pomagati in da je včasih dovolj nekaj majhnega, pa že lahko pomagamo.Tudi jaz sem enkrat naredila nekaj malega. Bilo je lani, na konjskem taboru. Že cel dan je zelo pihalo. Družina od našega trenerja je prišla pogledat, kaj počnemo, a je tako pihalo, da so mogli pomagati pri držanju šotora, saj bi ga drugače odpihnilo. Hčerka od trenerja je imela mlajšega bratca, ki je bil star tri leta. Bilo ga je strah vetra, hčerka od trenerja je prišla do mene in rekla, da je njenega bratca zelo strah. Potolažila sem ga in odpeljala k sestrični, ki je tudi pomagala nesti vse, kar smo imeli v šotoru. Ko sem povedala, da je fantka strah, je sestrična vse uredila in ga je odpeljala k staršem. Meni se zdi, da je bilo to nekaj majhnega junaškega.
Brina Cedilnik, 4. a
V četrtek, 23. 4. 2020, smo imeli na naši šoli projekt Jurij Dalmatin bere v noči, zato sem se odločila, da preberem knjigo. Ker so zaradi izrednih razmer knjižnice zaprte, sem na internetu poiskala e-knjigo. Izbrala sem si Uganka Londonskega očesa avtorja Siobhana Dowda. Zgodba govori o dečku Salimu, ki z mamo Glorio prispe v London k svoji teti in ostali družini. Pove, da bi rad šel na Londonsko oko in želja se mu navidezno uresniči, vsaj tako je bilo videti Kat in Tedu. Ker se nikoli ne vrne iz Londonskega očesa, začnejo z njegovim iskanjem, a ga zelo dolgo ne najdejo…konec pa naj ostane skrivnost, razen za tiste, ki boste knjigo prebrali. Knjiga je zelo čustvena, ob njej se lahko zamislimo o nekaterih življenjskih pojmih kot je smrt, ki je v knjigi zelo dobro razložena. Brati knjige je pomembno, saj tako bogatimo naš besedni zaklad in domišljijo. Lažje tudi oblikujemo stavke in bolje opišemo posamezen pojem. Ob branju knjig se tudi sprostimo, če imamo veliko dela ali pa slab dan. Dobra knjiga se vedno prileže.
Tinkara Kranjčevič, 7. c
22.35 – čas, neprimeren za resno delo, čas, rezerviran za zbiranje posebnih draguljev, posebnih misli, posebnih doživetij. Nad Koprivnico – mila pomladna noč in prgišče zvezd – ne toliko, kot v visokih poletjih, a vendar – za srečo – dovolj.
Trenutno – tri knjige: Luciferka – o Svetlani Makarovič – zgodba posebnega človeka, Drugo ime za Ljubezen, C. McCullough – roman, prebran že večkrat, a še vedno izzivalen, po koncu druge vojne in razpokah v ljudeh ter odgovornosti in lirika V meni je dež, S. Votolen – pesmi o izgubi, razočaranju, žalosti … Uživate tudi vi? Gotovo, ne more biti drugače, saj ste v najboljši družbi – s knjigo, ki ne laže, ne sili, ne zasvoji, ne uničuje, ne pretepa, je samo posoda, polna obilja in lepote …
Lep pozdrav vsem in vsakomur.
Irena H. S.
Noč, ko stvari in bitja, ki nas obdajajo, nenadoma oživijo in zablestijo v vsej svoji čudaškosti, avto dobi mladičke, luč visi na tleh, svetilka pa oddaja – temo! Svet je poln nenavadnih in skrivnostnih pojavov.
»Čisto počasi in tiho se je z drugega konca sobe prikotalila košarkarska žoga, na hrbtu sem začutil lahen vetrič, ki ga je povzročil modri balonček, s stropa se je, tako da je raztegnila svoj kabel, spustila luč, iz kuhinje pa se je po prstih prikradel stol. Okrog mene se je zbiralo vse več bitij in stvari. In vsi so strmeli v knjigo. Še tako majhne stvarce in včasih komaj opazna bitjeca so lahko prav tako pomembni kot njihovi veliki kolegi, ki so vsem na očeh.
Tako je Kęstutis Kasparavičius v Kratkih zgodbah opisal skrivnostnega gosta, zmenek, zajca, avto, gobe, strašno zgodbo, pingvine, marsovca, cvetlična lončka, jagode, črni dan, kačo, televizor, leteča mačka, žirafo, tekmovanje stolov, goro, čolniča, sladolede, pelikana, ogledalo, sušilnik, luč, preste, blazino, svetilko, oblak, stensko uro, upor, žepni nožek, glasbenike, drva, kengurujko, prašiče, otok, mesec … JA, svet, ki nas obdaja iz dneva v dan, je čudežen in presenetljiv. Le pripravljeni moramo biti na to, da ga uzremo na nov način.
(KASPARAVIČIUS, Kęstutis. 2018. Kratke zgodbe. Ljubljana : KUD Sodobnost International, 2018. ISBN 978-961-7047-01-1)
Jožica Škrlec
Lars Pulko, 3. c
Svetovni dan knjig sem preživela zelo lepo. Našo dnevno sobo sem spremenila v knjižnico. Povabila sem mamico na pravljično urico. Ona mi je zvečer v domači knjižnici prebrala zgodbico. Počutila sem se zelo lepo. Tudi jaz sem mamici prebrala eno zgodbico. Nato sem še poklicala svoji prijateljici Laro in Lano na Viber in smo vsaka v svojem bralnem kotičku prebrale zgodbico, ki smo jo izbrale. Bilo nam je lepo, ker smo se videle in slišale, čeprav smo narazen. Tako so bralne zvezdice zasijale v našem domu.
Ko pade noč, zasvetijo luna in zvezde. Naredi se drugačen dan, v njem zasveti domišljija, zazvenijo zgodbe. Besede zadišijo in se povežejo z vsem kar nas obdaja.Ob svetovnem dnevu knjige, ki ga obeležujemo 23. aprila, bo Noč knjige na Osnovni šoli Jurija Dalmatina zasijala v naših domovih.
V teh dneh smo še posebej željni besed. Praznujmo mednarodni dan knjig za otroke in mladino na spletu, delimo ideje za dobre knjige med prijatelji in bližnjimi.
Slovenska sekcija IBBY. [online]. 2020. [uporabljeno 26. marec 2020; 16.00]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.ibby.si/index.php/component/content/article/36-slo-novice/356-bralna-akcija-2-april-2020
V četrtek, 23 aprila, sva z mamico brali knjige pozno v noč. Brali sva knjigo »VEČ KOT JE MOGOČE«, napisal jo pa Pero Zlatar. Malo je brala mami, malo jaz. Veliko boljše mi je, ko mi bere nekdo drug. Potem boljše razumem, kaj piše. Knjigo je izbrala mami, saj jo je velikokrat brala, ko je bila stara toliko kot jaz. Govorila je o otrocih, ki so bili izbrani za naslov PLUS ULTRA. Vsi ti otroci so naredili nekaj junaškega v svojem življenju. Govori o otrocih iz celega sveta. Prebrali sva zgodbe, ki se imenujejo: Potrpežljiva deklica, Z rokami, ki jih ni bilo, Življenjska matematika in Otrok, ki je naučil hoditi svojo mater. Najbolj mi je bila všeč zgodba Otrok, ki je naučil hoditi svojo mater. Zgodba govori o dekletu, ki je imela mamo, ki zaradi bolezni ni mogla hoditi. Dekle se je odločilo, da bo poleg svojega šolanja šla v šolo, ki jo je naučila kako pomagati ljudem, ki ne morejo hoditi. Tako je čez nekaj mesecev mamo naučila hoditi z berglami. Zgodba mi je bila všeč, ker se je deklica odločila, da bo vsaj poskusila naučiti svojo mamo hoditi. Knjigo bi priporočila tudi drugim, da vidijo, zakaj je potrebno pomagati in da je včasih dovolj nekaj majhnega, pa že lahko pomagamo.Tudi jaz sem enkrat naredila nekaj malega. Bilo je lani, na konjskem taboru. Že cel dan je zelo pihalo. Družina od našega trenerja je prišla pogledat, kaj počnemo, a je tako pihalo, da so mogli pomagati pri držanju šotora, saj bi ga drugače odpihnilo. Hčerka od trenerja je imela mlajšega bratca, ki je bil star tri leta. Bilo ga je strah vetra, hčerka od trenerja je prišla do mene in rekla, da je njenega bratca zelo strah. Potolažila sem ga in odpeljala k sestrični, ki je tudi pomagala nesti vse, kar smo imeli v šotoru. Ko sem povedala, da je fantka strah, je sestrična vse uredila in ga je odpeljala k staršem. Meni se zdi, da je bilo to nekaj majhnega junaškega.
Pesniška zbirka 
