Avtor: Jožica Škrlec | Feb 24, 2018 | DOGODKI
Jeziki so neizmerno bogastvo, vir samobitnosti narodov, ljudstev, plemen. Kultur in duhovnih izročil. So tisto pradavno ognjišče, okrog katerega so se zbirali naši prapradavni predniki in si pripovedovali zgodbe. Tisti, ki so jezike šteli po vsem svetu, so jih našteli 6700, a vsako leto jih nekaj umre, kajti jezik je živo bitje. Ki se v človeku rodi hkrati z njegovim rojstvom. Zato mu rečemo materni jezik. Domovina je lahko tudi očetnjava, jezik se vedno imenuje le po materi. (Ivo Svetina, 2018)
Poslanica Iva Svetine ob svetovnem dnevu maternega jezika
Avtor: Jožica Škrlec | Feb 13, 2018 | DOGODKI
Vsak človek se rodi kot izvir pod gorami, ob prvih stikih s svetom iz njega nastane potoček, ob nabiranju življenjskih izkušenj postanemo reka, v zrelem življenju pa naša spoznanja in vedenja postanejo široka kot morje. Pri tem je težko ugotoviti, kdaj postanemo mogočna reka z utrjeno strugo. France Prešeren se je v mogočno reko spremenil v letih 1833 – 1836, ko sta nastali dve njegovi najmočnejši pesnitvi: Sonetni venec in Krst pri Savici. (Sivec, I. 2017. Resnica o Prešernu. Dob: Miš)
Od 5. do 12. februarja 2018 so drugošolci, tretješolci, devetošolci in sedmošolci v knjižnici spoznavali Prešerna in njegovo poezijo tudi s pomočjo priredb sodobnikov, umetnikov današnjega časa.
V sredo, 7. februarja 2018, smo se pri pouku slovenščine odpravili v knjižnico, da bi se spomnili in izvedeli kaj novega o Francetu Prešernu, saj 8. februarja praznujemo Prešernov dan. V knjižnici nam je gospa knjižničarka predstavila, kaj je kultura pa tudi nekaj novih zanimivosti o Prešernu. Prešeren je bil eden največjih slovenskih pesnikov in super se mi zdi, da o njem in njegovih pesmih vemo vse več, ter upam, da bomo o njegovih delih v prihodnjih letih izvedeli še kaj.
Eva Šribar, 9. c
Avtor: Jožica Škrlec | Sep 15, 2017 | DOGODKI
17. september je v Sloveniji DAN ZLATIH KNJIG. To je dan rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka, ki je mladim bralcem polagal na srce, da je »dobra knjiga zlata knjiga« . Velja za uradni začetek branja za Bralno značko. Naj bo ta dan začetek tudi našega bralnega leta. Zlate knjige že nestrpno pričakujejo svoje bralce.
Knjižnica bo za izposojo odprta od ponedeljka, 18. septembra 2017. Vabljeni vsi ljubitelji dobrih knjig.
»Vem, da mladina rada bere knjige. Dobra knjiga naj ji bo kot pragozd, v katerega naj počasi prodira in naj mu pazljivo prisluškuje, da ji nič ne uteče. Ne samo na vsebino, pazi naj tudi na lepoto jezika in izražanja. Dobro knjigo je treba večkrat vzeti v roke, vsakikrat se bralcu odkrijejo nove lepote in resnice. Branje nam odkriva življenje in svet, nam bogati srce in znanje. To je važno, zakaj brez bogastva srca ni mirnega sožitja med ljudmi in brez znanja ni mogoč napredek, po katerem vsi stremimo!« (Vir: Grivarjevi otroci; Pastirci. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977)
Avtor: Jožica Škrlec | Sep 11, 2017 | DOGODKI
Digitalne tehnologije prodirajo v vsa področja našega življenja in močno oblikujejo naše življenje in delo, kako se učimo in kako se družimo. Nove tehnologije odpirajo številne nove priložnosti za izboljšanje življenja in globalno povezovanje, a lahko hkrati odrinejo na rob vse, ki nimajo osnovnih spretnosti, potrebnih za uspešno krmarjenje po njih, na primer pismenosti.
Vir: Poslanica gospe Irine Bokove, generalne sekretarke UNESCO ob Mednarodnem dnevu pismenosti
Branje je še vedno najmočnejše orodje in tudi orožje za razumevanje in razlaganje sveta. Vendar se je morda treba najprej odmakniti od tradicionalnega (čitalniškega?) pogleda na branje in ugotoviti, kakšno vlogo ima v sedanjosti. Kje ga poiščemo, kako ga spodbujamo in približamo tistim, ki odraščajo v svetu hipnih elektronskih podob? (KUČIČ, Lenart: Zakaj nam ne sme biti vseeno, ali beremo ali ne?)
Avtor: Jožica Škrlec | Maj 25, 2017 | DOGODKI
V tednu od 15. do 19. maja 2017 so šolsko knjižnico obiskali bodoči prvošolci iz Vrtca Krško. Poslušali so pravljico Moj dežnik je lahko balon. Otroci so se v pravljico vživeli tudi s pomočjo različnih klobukov iz dežele Klobučarije. V svoji domišljiji so za trenutek lahko postali gospodje, kapitani, plesalke, kavboji …
